Titov Galeb se potaplja

Zadnji predsednik Jugoslavije, Josip Broz Tito, je na svoji ladji gostil številne visoke politične osebnosti in osebe iz šov biznisa. Med najbolj znanimi politiki so bili Mahatma Gandhi, kraljica Elizabeta II., ruski generalni sekretar Nikita Sergejevič Hruščov, znani iz sveta slave pa Kirk Douglas, Richard Burton, Elizabeth Taylor, Sophia Loren in mnogi mnogi drugi.

Ladja Galeb, nekdanja Titova plavajoča rezidenca, se je prejšnji mesec najverjetneje zaradi prodora vode v podpalubje nagnila na svojo desno stran. Namestnik vodje sanacije Galeba Ratko Klarin sicer trdi, da do nagnjenja ladje ni prišlo zaradi prodora vode, temveč zaradi postavljanja transformatorja na zgornji palubi. Njegovi trditvi pa nasprotujejo izjave nekaterih delavcev pristanišča, ki so potrdili, da so preko noči črpalke za izpumpavanje vode iz ladje delale z vso močjo.

Glede na to, da so tisto noč bile tudi močne padavine, je verjetno tudi, da se je velika količina vode spustila z zgornjih palub, ki so porozne in v zelo slabem stanju, in tako ladja brez balasta ni mogla ostati v ravnovesju. Čeprav so se v začetku septembra začela dela za saniranje poroznih palub, je to šele prva pomoč. Na palube bodo v prihodnje postavili še betonsko-plastični sloj ravno s tem namenom, da bi zaustavili preboj deževnice v notranjost.

Titova plavajoča rezidenca prej in zdaj

Galeb žal iz dneva v dan vse bolj propada, denar pa se zapravlja le za začasne mere reševanja ladje, da le-ta ne bi pristala na dnu morja. Njena prihodnost je odvisna od pritožbe, ki jo je grški ladjar John Paul Papanicolau (sicer trenutni lastnik ladje) podal proti sodbi, da se ladja proglasi za kulturno dediščino in se preda v skrbništvo mesta Rijeka.

Papanicolau je že več let reškemu podjetju dolžan več kot pol milijona dolarjev, zato bo ladja verjetno končala na dražbi. Mesto Rijeka je že večkrat izrazila željo po odkupu Galeba in zdaj bo imelo tudi to priložnost, saj ima pravico prva odkupi ladjo. Rijeka bi ladjo rada spremenila v svojevrsten muzej, ki bi bil lociran v reškem pristanišču, če pa se morda v prihodnosti pojavi kakšen investitor, ki bi bil zainteresiran za vlaganje v ladjo, bi Galeb morda celo ponovno zaplul v široko morje.

Josip Broz Tito

Josip Broz Tito se je rodil v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije, rojene Javoršek. Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, leta 1910 pa se je v Sisku izučil za ključavničarja. V Zagrebu se je Tito zaposlil kot kovinarski delavec in oktobra 1910 je postal član Socialnodemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah po Sloveniji, Češki, Nemčiji in Avstriji. Od jeseni 1913 je služil vojaški rok na Dunaju in Zagrebu, kjer je leta 1914 končal podčastniško šolo s činom vodnika. Avgusta 1914 so ga ob izbruhu 1. svetovne vojne poslali na srbsko fronto. Leta 1915 so ga premestili na rusko fronto, kjer je bil istega leta na Karpatih ranjen in ujet. Junija 1917 je sodeloval v boljševiških demonstracijah. Za svojo politično usmerjenost je tedaj sprejel leninizem in leta 1920 v Omsku postal član Jugoslovanskega odseka Ruske komunistične partije (boljševikov). Konec 1920 se je vrnil v Jugoslavijo ter aktivno politično udejstoval. Zato je bil tudi zaprt ter po izpustitvi kmalu imigriral v tujino ter od tam sodeloval pri partijski dejavnosti v domovini. 1934 je postal član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in začel uporabljati vzdevek Tito. 4. julija 1941 je Tito izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj proti nacistom. Med leti 1941 in 1945 je bil vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Od 1945 in 1953 je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve v vladi FLRJ. 1948 se je sprl z Stalinom glede Informbiroja, kar je privedlo do razkola med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. 13. januar 1953 je postal dosmrtni predsednik SFRJ. Podredil si je vse vzvode oblasti in postal diktator in absolutni vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske, in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti. 1961 je Tito z Gamalom Abdelom Naserjem in Džavaharlalom Nehrujem ustanovil Gibanje neuvrščenih. V zadnjem desetletju pred smrtjo je trpel za Parkinsonovo boleznijo, hudo sladkorno boleznijo, imel težave s kožno pigmentacijo (možen začetek kožnega raka). 4. maja 1980 (to je uradni datum, ki je po vsej verjetnosti politično določen; Tito naj bi umrl že nekaj dni prej) je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja amputirali levo nogo). Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal geslo »tudi po Titu - Tito«, zavzeli so se torej za ohranitev starega sistema